24. oktober 2001
Kožljak (1587 m) in zapuščeni italijanski bojni položaji leta 1918

Foto: zbirka David Erik Pipan

Ko prebiramo zgodovinske knjige in vire ter pohajamo po nekdanjih bojiščih soške fronte, se nam kaj hitro lahko zazdi, da vemo, kakšna je bila nekoč podoba te vojne. Resnica je žal povsem drugačna. To, kar danes vemo o soški fronti, je podobno sestavljanki, za katero sicer vemo, kakšna je njena skupna poenostavljena podoba, vendar nam manjka 90% koščkov, ki jo sestavljajo. Če ne prej se zavemo tega, ko dobimo v roke fotografijo, kot je zgornja, ki prikazuje zapuščene italijanske položaje druge bojne črte na Kožljaku pod Krnom. Fotografija je bila posneta najverjetneje leta 1918, ko so avstro-ogrski vojaki počasi "pospravljali" bojišče. Čeprav ne gre za prvo bojno črto - ta je bila oddaljena nekaj kilometrov proč na Batognici, Slemenu in Mrzlem vrhu - nas naravnost šokirata utrjenost in gostota položajev. V ospredju vidimo povsem pokrit povezovalni jarek, ki se s pobočij Krna spušča proti Kožljaku, na sedlu spodaj dvoje širokih polj žičnih ovir in vojaško pokopališče, naprej kot trdnjava utrjen vrh Kožljaka, za njim pa enako ali še gosteje "prekopana" pobočja Planice (1396 m) in Pleč (1299 m). Fotografija, ki v izvirniku meri okoli 18 x 13 cm, ima toliko zanimivih detajlov, da sem nekatera območja, ki so označena z rdečimi pravokotniki, izrezal in povečal.

Tomaž Ovčak

Foto: Tomaž Ovčak

Najzanimivejše območje na fotografiji je vsekakor sedlo med Krnom in Kožljakom. Zgoraj je današnja podoba tega predela s planino Zaslap levo od vrha Kožljaka. Na izseku vojne fotografije sem s puščicami označil nekaj zanimivih detajlov, ki jih opišimo od desne proti levi. Desno zgoraj se razločno vidi italijansko vojaško pokopališče s približno 100 grobovi v štirih vrstah. Na sredini je nekoč stal (verjetno) lesen križ na kamnitem podstavku. Današnja markirana pot na Krn gre na sedlu prav preko nekdanjega vojaškega pokopališča. Če se bomo med vzponom na Krn točno na sedlu ozrli levo od poti, bomo v bližini zagledali tudi kamniti podstavek nekdanjega pokopališkega križa. Puščica pod pokopališčem prikazuje sedečega človeka, ki nam lahko služi za merilo. Levo od njega in levo od povezovalnega jarka se ob žičnih ovirah pase živina (sredina spodaj). Zgornja puščica na sredini usmerja pozornost na povsem zakrit povezovalni jarek - tunel, prekrit z rušo. Odprt povezovalni jarek na dnu fotografije je na samem sedlu prešel v povsem zaprt prehod proti Kožljaku. Levo od sedla se bohotita še dve vrsti žičnih ovir - najmanj poldrugi meter visoki in v tla zabiti leseni tramovi, gosto prepleteni z bodečo žico.

Lokacija nekdanjega italijanskega vojaškega pokopališča na sedlu med Krnom in Kožljakom: y=396545, x=124520, napaka=10- (Kliknite za prikaz lokacije v Interaktivnem naravovarstvenem atlasu Slovenije. Navodila za njegovo uporabo si lahko preberete tukaj.)

		Na levem zgornjem delu vojne fotografije, ki prikazuje območje sedla med Pleči (1299 m) in Planico (1396 m), se izza roba vidi tudi vrh italijanske kapele Bes, ki je bila postavljena že pred prebojem oktobra 1917. To še jasneje dokazujejo tudi nekatere druge ohranjene vojne fotografije. Na sedlu lahko zopet opazimo mrežo povezovalnih jarkov. Lokacija kapele Bes: y=395779, x=123015, napaka=10- (Kliknite za prikaz lokacije v Interaktivnem naravovarstvenem atlasu Slovenije. Navodila za njegovo uporabo si lahko preberete tukaj.)
Foto: Tomaž Ovčak
		Detajl mreže italijanskih jarkov na Planici (območje desno zgoraj na vojni fotografiji).
		Na dnu vojne fotografije je zanimiv še en detajl - zapuščen zaboj z italijanskimi tromblonskimi bombami (model Benaglia). Bomba s tremi repetnicami je imela na koncu dolgo kovinsko palico, ki jo je vojak zataknil v cev puške in nato s posebnim nabojem brez krogle izstrelil precej dlje, kot bi jo lahko sicer vrgel.